Kaj so SEM kompetence?
CASEL (2013) opisuje pet dimenzij socialno-emocionalnih (SE) kompetenc učencev, ki veljajo tudi za strokovne delavce (Schonert-Reichl, Hanson-Peterson idr., 2015). Te dimenzije so:
- samozavedanje (prepoznavanje in poimenovanje čustev in razumevanje njihovega vpliva na vedenje; ustrezna samozaznava; prepoznavanje lastnih močnih področij, potreb in vrednot; samoučinkovitost, …);
- samouravnavanje (nadzor impulzov in uravnavanje čustev, misli, vedenj, samomotivacija in disciplina, obvladovanje stresa, …);
- socialno zavedanje (sprejemanje in pozitivno vrednotenje raznolikosti, zavzemanje perspektive drugega, empatija, spoštovanje drugih, prepoznavanje in pozitivno vrednotenje virov znotraj družine, šole, skupnosti, …);
- odnosne spretnosti (vzpostavljanje in ohranjanje pozitivnih in stabilnih odnosov, komunikacijske kompetence, socialna vključenost, sodelovalnost, obvladovanje konfliktov, …);
- odgovorno sprejemanje odločitev (prepoznavanje in reševanje problemov, sprejemanje konstruktivnih in spoštljivih odločitev v zvezi z lastnim vedenjem in socialnimi interakcijami glede na osebno, moralno in etično odgovornost, …).
Znotraj tega širokega nabora kompetenc bomo pozornost usmerili na samozavedanje, samouravnavanje, socialno zavedanje in odnosne spretnosti tako učencev kot strokovnih delavcev.
Medkulturne (M) kompetence so opredeljene kot sposobnost učinkovite in ustrezne komunikacije v medkulturnih situacijah glede na posameznikovo:
- medkulturno znanje (npr. samozavedanje, razumevanje in poznavanje medkulturnih razlik),
- kompetence (npr. zavzemanje perspektive drugega; poslušanje, opazovanje in interpretiranje; analiziranje in povezovanje; zmožnost interpretacije besedila ali dogodka s perspektive različnih kultur; zmožnost pridobivanja novega znanja o kulturah in kulturnih praksah),
- odnos/naravnanost (spoštovanje – pozitivna naravnanost do drugih kultur in kulturne raznolikosti; odprtost – do medkulturnega učenja in ljudi iz drugih kultur; brez podajanja sodb; radovednost in odkrivanje – dopuščanje dvoumnosti in negotovosti)
(Deardorff, 2004, 2015; Frello, 2006; Blell & Doff, 2014).