Zakaj so SEM kompetence pomembne?

Izboljšanje socialno-emocionalnih kompetenc učencev je povezano s številnimi pozitivnimi značilnostmi:

• boljši šolski uspeh,
• boljše duševno zdravje,
• manj zgodnjega opuščanja šolanja,
• več prosocialnih vedenj,
• manj telesnega nasilja in
• pozitivna samopodoba

(Bierman, Nix, Greenberg, Blair, & Domitrovich, 2008; Durlak et al., 2011; Greenberg, 2006; Sklad et al., 2012; Zins, Weissberg, Wang, & Walberg, 2004).

Učenci z boljšimi socialno-emocionalnimi kompetencami so:

• v razredu bolj aktivni,
• bolj jasno izražajo svoja mnenja in stališča,
• integrirajo, vrednotijo in sprejemajo mnenja drugih ljudi in
• imajo boljše odnose z vrstniki in učitelji

(Cook et al., 2008; Ragozzino et al., 2003; Elliot, Frey, & Davies, 2015, Mallecki & Elliot, 2002).

Socialno-emocionalne kompetence strokovnih delavcev so bile prepoznane kot ključne za:

• razvoj socialno-emocionalnih kompetenc učencev (e.g. Schonert-Reichl idr., 2015),
• vedenje učencev in njihove učne dosežke (e.g. Hamre in Pianta, 2001; Valiente, Lemery-Chalfant, Swanson in Reiser, 2008),
• učenje in razvoj (Jennings in Greenberg, 2009; Jensen, Bengaard Skibsted in Vedsgaard Christensen, 2015; Jones idr., 2013) in
• učiteljevo lastno dobro počutje (Jennings in Greenberg, 2009).

Poleg tega sta Bryk in Schneider (2004) v 7-letni študiji (400 osnovnih šol) odkrila, da je kvaliteta socialnih odnosov v šolski skupnosti (ravnatelji, učitelji in učenci) ključnega pomena za učenčevo delovanje in pomemben napovednik učne uspešnosti.

Na drugi strani pa tudi zavedanja pomena in razvitosti medkulturnih kompetenc pri strokovnih delavcih ne smemo enostavno predvidevati, temveč moramo k temu pristopati na sistemski ravni (Downes in Cefai, 2016) in ustvariti vključujoče okolje, ki bo promoviralo/omogočalo razvijanje medkulturnih kompetenc tako pri strokovnih delavcih kot pri učencih.